V petek, 15. decembra, smo se učenci kulturno-umetniškega krožka odpravili v Ljubljano. Na pot smo se podali že zelo zgodaj, bila je še noč. S kombijem smo se odpeljali na železniško postajo v Kočevje, kjer smo vstopili na vlak. In začela se je prva težko pričakovana dogodivščina – vožnja z vlakom. Na vlaku smo se imeli super, res smo se zabavali, klepetali in igrali.
Ko smo prispeli v Ljubljano, smo se sprehodili po praznično okrašenem mestu po Miklošičevi cesti do Prešernovega trga in čez Tromostovje po starem mestnem jedru ob Ljubljanici. Med potjo smo si ogledali kar nekaj mestnih zanimivosti: spomenik generalu Rudolfu Maistru, Miklošičev spomenik, stavbi Televizije in Radia (pozabavali smo se “s krožno vožnjo” na vhodnih vratih obeh medijskih hiš), Pionirsko knjižnico, Robbov vodnjak in Mestno hišo, stolnico, Vodnikov spomenik … Pri Prešernovem spomeniku smo se na eni od stojnic, ki še ni delovala, okrepčali s šolsko malico in se fotografirali pod mogočno novoletno razsvetljeno smreko Tino.
Nato smo odšli na Krekov trg v Lutkovno gledališče Ljubljana. Po številnih stopnicah smo se povzpeli v preddverje Odra pod zvezdami in se udobno namestili na gledaliških sedežih okoli in okoli gledališkega odra. Uživali smo v predstavi Peter Pan, ki nas je popeljala v domišljijski svet dečka, ki ni hotel odrasti. Zelo nam je bilo tudi zanimivo, da so igralci, ki so se menjavali v veliko vlogah, sedeli med nami in hodili mimo nas. Po zaključku predstave pa smo še vztrajno čakali v preddverju in splačalo se je, saj smo se fotografirali z igralko Gajo Filač (“Rantovo Metko”), ki je v predstavi igrala Wendy, in igralcem Jernejem Kuntnerjem, ki je igral kapitana Kljuko. Kasneje pa smo pri Prešernovem spomeniku poklepetali še z igralcem Janom Bučarjem, ki je tudi igral v Petru Panu. Obljubil nam je, da nas bo prišel pozdravit na šolo, ko bo šel poleti na Kolpo v Sodevce.
Sledil je ogled Frančiškanske knjižnice in muzeja pri cerkvi na Prešernovem trgu. Frančiškanska knjižnica je najstarejša knjižnica v Sloveniji, deluje že 790 let. Hrani okoli 70 000 knjig, večina je zelo starih, med njimi so tudi inkunabule, ki so nastale do leta 1550. V prostoru, ki se imenuje Zakladnica, pa smo videli tudi originalno Dalmatinovo Biblijo s podpisom Primoža Trubarja, v čigar lasti je bila, in izvirnik Prešernove knjižice Krst pri Savici s pesnikovim posvetilom. Občudovali pa smo še zelo lepe stare slike slovenskih in tujih slikarjev.
Sledil je sprehod na Metelkovo ulico in obisk Slovenskega etnografskega muzeja. Ta muzej je naš najstarejši in letos praznuje 100-letnico delovanja. Ogledali smo si razstavi Med naravo in kulturo in Poljske jaslice. Videli smo veliko zanimivih predmetov in izvedeli marsikaj o življenju naših dedkov in babic, o njihovem vsakdanu in praznovanjih. Poljske jaslice pa so bile zares nekaj posebnega.
Utrujeni smo se vrnili na ljubljansko železniško postajo, saj smo ta dan tudi prepešačili kar nekaj kilometrov. Na vlaku pa smo se zopet zabavali in prav nič nas ni motilo, da je vlak odpeljal z zamudo, saj je tako vožnja do Kočevja trajala še malo dlje. Na kočevskem kolodvoru so nas pričakali starši in z lepimi vtisi smo se vrnili domov.
Dan si bomo zapomnili kot zelo pester dan kulture ter zanimivo izkušnjo in doživetje s prijatelji, učiteljico mentorico Marijo in mamicama Urško in Maybeline Rose. Bili smo si zelo dobra družba. Bilo nam je zelo lepo, doživeli smo veliko novega in se tudi zabavali. Dan nam je ostal v nepozabnem spominu!
V LGL z igralcema Gajo Filač in Jernejem Kuntnerjem.
V 790-letni Frančiškanski knjižnici.
Dediščina dedkov in babic v Slovenskem etnografskem muzeju.
Drevak ali čupa v SEM.
Najstarejši slovenski muzej obeležuje 100-letnico.
Izjemne poljske jaslice v SEM.
Pod novoletno smreko Tino na Prešernovem trgu.